Sočutne besede in sožalni verzi
Dober, plemenit človek,
ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
(T. Carlyle)
Kakor valovi na obalni prod tako trenutki naši v nič hite; val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim vsi slede.
(W. Shakespeare)
… In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih, saj veš, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni smrti moč ne seže …
(A. Škerl)
Samo to še opravim,
samo to še postorim,
potem se spočijem
in umirim.
(T. Kuntner)
Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas.
Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman …
Zakaj te več ni? Le spomin se živi …
Tega razdalja ne rani …
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.
(M. Kačič)
Veš, da je vse tako kot je bilo.
V vsaki stvari si, ki je v hiši,
v mislih si, besedah naših,
da, celo v sanjah,
le, da korak se tvoj
nič več ne sliši …
(J. Medvešek)
Ne metulj,
ne beseda,
ne sončni žarek,
nič te ne bo ranilo.
Spi.
(S. Lorca)
Zdaj se spočij, izmučeno srce,
zdaj se spočijte zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči,
Le moja drobna lučka še brli.
(S. Makarovič)
Za tabo vedno vije
se misli mojih pot,
začaran duh spremlja
te vedno in povsod!
(S. Gregorcič)
Kadar človek umre,
njegova luč ugasne ob jutranji zarji, vendar z njegovo smrtjo
ne ugasne tudi sonce!
(R. Tagore)
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj vseh majev…
(T. Kuntner)
Ljubezen premaguje smrt,
z njo stopamo čisti
v višje stanje neznanega
večnega življenja.
Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name.
(M. Kačič)
Vsako človeško življenje je dar, četudi je kratko in krhko. Vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih.
(E. Simma)
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal …
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili.
Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src… So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
V slovesu najdemo spomin, v spominu najdemo ljubezen, in v ljubezni najdemo večnost.
(E. Tolle)
V teh težkih časih poiščite tolažbo v medsebojni ljubezni in spominih, ki bodo večni.
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj – med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti, in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremlja te vedno in povsod.
(S. Gregorčič)
Spomin… Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
Vse se spreminja, nič ne izgine. Ljubezen v naših srcih ostane za vedno.
Izguba nekoga, ki ga imamo radi, nas poveže s tistim, kar je resnično pomembno. Živimo tako, da ohranjamo njegov duh in ljubezen v naših srcih.
(O. Winfrey)
Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je NESKONČEN.
(W. Shakespeare)
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
Res težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo.
Z vsakim sončnim zatonom, v vsaki večerni zarji lepota premaga smrt.
(M. Pavček)
Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna, nepozabljena dela dobrote in ljubezni.
(W. Wordsworth)