Nekateri pogrebni običaji ob smrti so se ohranili vse do danes, a veliko se jih je skozi čas spremenilo. Medtem ko so včasih prisegali zgolj na pokop v krsti, se danes veliko več ljudi odloča za sodoben način pokopa, ki poleg upepelitve lahko vključuje tudi raztros pepela izven pokopališča. Preberite, kateri slovenski pogrebni običaji nas spremljajo še danes in katere smo čez čas popolnoma opustili.
Priprave na smrt
Včasih je veljajo, da se ljudje »pripravijo na smrt«. Ko je bil nekdo hudo bolan oziroma so vedeli, da se osebi bliža poslednja ura, je bila navada, da so se takrat celotna družina, prijatelji in celo sosedi zbrali na bolnikovem domu. S tem so mu pokazali, da ni sam, in da so mu vse zamere odpuščene.
Starejši ljudje so takrat pripravili pogrebno obleko, čevlje, pokrivalo in svečo ter denar, ki so ga skozi celotno življenje zbirali za svoj pogreb. V domovih pa so imeli kot »pripravo na smrt« vsi že vnaprej pripravljene tudi prte, križ, dva svečnika in posodo za blagoslovljeno vodo.
Ko duša zapusti telo
Ko je nastopila smrt, so domači na kratko odprli okno – to je simboliziralo, da je pokojnikova duša odšla skozi okno – zapustila njegovo telo. Tako kot to počnemo še dandanes, pa so tudi takrat pokojniku zaprli oči, da ne bi “koga vzel s seboj”, žalujoči pa so si nadeli črnino. Vdove so jo nosile do konca življenja, ožje sorodstvo pa eno leto po smrti. Poleg črnine pa je žalovanje potekalo tudi tako, da nekaj časa niso prirejali zabav, v nekaterih družinah pa je veljalo celo pravilo, da celo leto ni bilo poroke.
V današnjem času velik del navad opravijo pogrebne službe
Danes ob smrti pokličemo pogrebno službo, ki pripravi pokojnika za obred, včasih pa so priprave na pogreb izvajali kar ljudje sami. Marsikje so to delo opravljali sosedje, da se sorodniki pokojnika ne bi dotikali. Prvo delo ob smrti je bilo umivanje mrtveca in oblačenje v njegovo najljubšo obleko. Potem so pripravili mrtvaški oder, na katerega so po kopanju položili pokojnika in ga postavili v prostor, kjer je bilo hladno, da so tako ohranili telo pokojnika za dostojen pogreb.
Raztros pepela v morje
Spreminjajo pa se tudi velikosti grobov in običaji pokopa. Včasih so prisegali na klasičen pokop v krstah, sedaj pa se vedno več ljudi odloča za upepelitev in pokop pokojnika v žari, zaradi česar so tudi grobovi manjši, oziroma si jih deli več pokojnikov.
Ker je v sedanjem času dovoljen tudi raztros pepela izven površin pokopališča, se nekateri odločajo, da pokojnik nima več groba na pokopališču, ampak si izberejo posebno mesto, kjer je dovoljeno posipati pepel. Raztros pepela pokojnika v morje na slovenski obali sicer ni dovoljen, razen, če ga opravi Komunalno podjetje Koper in Izola. Obred raztrosa pepela v morje poteka z ladjico, ki svojce odpelje na morsko pokopališče nekaj milj stran od Debelega Rtiča ali v Piran.
Zaključek
Kljub temu, da slovenski pogrebni običaji niso več enaki kot včasih, v večini še vedno vključujejo zgodovinske temelje. Pogreb je čas, ko se spominjamo življenja, čas, ko se zberemo in z bližnjimi delimo posebne trenutke ter dragocene spomine. To so ene izmed vrednot, ki nas povezujejo ne glede na to, kako se razlikujejo naši pogrebni obredi in običaji.