Na neki točki življenja se bo vsakdo vsaj enkrat srečal z žalovanjem. Proces žalovanja delimo na pet stopenj, za katere je koristno, da jih spozna vsak izmed nas, ker nam lahko pomagajo pri soočanju z izgubo. Vsakdo žaluje drugače, a vendar obstajajo nekatere skupne točke v stopnjah in vrstnem redu občutkov, ki jih doživljamo v tem procesu. Preberite, kakšne so stopnje žalovanja in kako lahko pomagate sebi in drugim ljubljenim osebam prebroditi težke čase izgube.
1. STOPNJA: ZANIKANJE
Prva faza žalovanja je zanikanje. Zanikanje nam velikokrat pomaga zmanjšati bolečino ob izgubi, vendar le začasno. Težko je verjeti, da smo izgubili pomembno osebo v našem življenju, še posebej, če smo z njo morda govorili prejšnji teden, prejšnji dan ali celo danes.
V tej fazi žalovanja se je naša realnost popolnoma spremenila. Naš um lahko potrebuje nekaj časa, da se prilagodi novi realnosti. Razmišljamo o izkušnjah, ki smo jih delili z osebo, ki smo jo izgubili, in morda se sprašujemo, kako živeti naprej brez nje.
To je zelo veliko informacij, ki jih moramo raziskovati in veliko bolečin, ki jih moramo obdelati. Zanikanje poskuša upočasniti ta proces in nas popeljati skozi korak za korakom, namesto da bi tvegali možnost, da bi se počutili preobremenjeni s svojimi čustvi. Zanikanje ni pretvarjanje, da izguba ne obstaja, ampak z njim poskušamo razumeti, kaj se dogaja.
2. STOPNJA: JEZA
Druga stopnja žalovanja je jeza. Poskušamo se prilagoditi novi realnosti in verjetno doživljamo izjemno čustveno nelagodje. Toliko je treba predelati, da se lahko zdi, da nam jeza omogoča čustveni izhod.
»Zakaj se je to moralo zgoditi ravno meni?« … Jeza se morda nekomu zdi bolj družbeno sprejemljiva kot strah. Omogoča nam izražanje čustev z manj strahu pred zavrnitvijo.
Jeza je tudi prva stvar, ki jo občutimo, ko začnemo sproščati čustva, povezana z izgubo. Zaradi tega se lahko v naših izkušnjah počutimo izolirane. Prav tako lahko povzroči, da nas drugi dojemajo kot nedostopne v trenutkih, ko bi nam lahko koristili tolažba, povezanost in pomiritev.
3. STOPNJA: POGAJANJE
Ko se soočate z izgubo, ni nenavadno, da se počutite tako obupani, da ste pripravljeni narediti vse, da ublažite ali zmanjšate bolečino. V tej fazi žalovanja se lahko poskusite pogoditi, da spremenite situacijo in se strinjate, da boste naredili nekaj v zameno za olajšanje bolečine, ki jo čutite. Velikokrat svoje misli usmerimo na višjo silo ali nekaj večjega od nas.
Pogajanja med procesom žalovanja so lahko v obliki različnih obljub, vključno z:
»Bog, če lahko ozdraviš to osebo, bom spremenil svoje življenje.«
»Nikoli več se ne bom jezil, če mu/ji lahko preprečiš, da bi umrl/-a ali me zapustil/-a.«
»Obljubim, da bom boljši, če bo ta oseba lahko naprej živela.«
V tej fazi žalovanja se močno zavedamo naše človeškosti; ko ugotovimo, da ne moremo storiti ničesar, kar bi vplivalo na spremembe ali ustvarilo boljši končni rezultat. Med pogajanji se ponavadi osredotočamo na svoje osebne napake ali obžalovanja.
4. STOPNJA: DEPRESIJA
Med žalovanjem pride čas, ko se naša domišljija umiri in začnemo počasi gledati na realnost trenutne situacije. Pogajanja se ne zdijo več možnost in soočeni smo s tem, kar se dogaja. V tej fazi žalovanja začnemo močneje občutiti izgubo ljubljene osebe. Naša panika začne popuščati, čustvena megla se začne razblinjati in izguba se zdi bolj prisotna in neizogibna. V teh trenutkih se lahko zgodi, da se umaknemo, smo manj družabni in tudi z drugimi ne komuniciramo več o svojih občutkih oziroma tem kar prestajamo. Čeprav je to zelo naravna stopnja v procesu žalovanja, je lahko spopadanje z depresijo po izgubi ljubljene osebe nekaj na kar moramo biti pozorni.
Če se vi ali vaša ljubljena oseba spopadate z depresijo, se obrnite na svojo družino, sorodnike ali strokovno pomoč.
5. STOPNJA: SPREJEMANJE
Zadnja od petih stopenj žalosti je sprejemanje. Sprejemanje ne pomeni, da ne čutimo več bolečine izgube, le ne upiramo se več realnosti našega položaja oziroma se ne trudimo, da bi jo potlačili.
V tej fazi sta lahko še vedno prisotna žalost in obžalovanje, ni pa več zanikanja, pogajanja in jeze.
Sprejemanje nam omogoča, da nadaljujemo z življenjem. Bolečina in žalost se sčasoma spremenita v spomine na ljubljeno osebo in lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.
Zaključek
Za nobeno od stopenj žalovanja ne moramo zagotoviti, kako dolgo bo trajala, saj se vsaka oseba na drugačen način sooča z izgubo. Nekateri potrebujejo tedne, drugi mesece, nekateri celo leta, da pridejo do zadnje faze sprejemanja. Pri žalovanju si vzemite kolikor časa potrebujete, to je povsem normalno. Vaša bolečina je edinstvena za vas, vaš odnos do osebe, ki ste jo izgubili, je unikaten in tako je tudi proces žalovanja za vsako osebo poseben in drugačen.